APDEJT.si

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Armenski premier Nikol Pašinjan je izrazil zaskrbljenost, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila krhko mirovno pogodbo med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšna poteza lahko ponovno odprla stare rane in sprožila nov konflikt med državama.

Nikol Pašinjan je opozoril, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšne pobude lahko ponovno zaostrile stare spore.

Ruski mediji so poročali, da je armenski premier Nikol Pašinjan objavil video na družbenih omrežjih, posnet ob spremljavi pesmi ruskega raperja Macana z naslovom "L", v katerem z rokami oblikuje srce. Videoposnetek je bil posnet, medtem ko je Pašinjan zamišljeno poslušal skladbo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je zavrnila izjave armenskega premierja Nikola Pašinjana o vzrokih za armenski genocid. Pašinjan je namreč za zgodovinske težave med Turki in Armenci okrivil KGB, sovjetsko tajno službo, vendar je Zaharova opozorila na časovno neskladnost, saj je bil KGB ustanovljen šele štirideset let po začetku genocida.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v Astani napovedal odpravo vseh omejitev za tranzit tovora v Armenijo, ki so bile uvedene zaradi konflikta glede Gorskega Karabaha. Alijev je poudaril, da to kaže, da mir med državama ni več samo na papirju, ampak tudi v praksi.

V Armeniji so aretirali škofa Mkrticha Proshyana iz vplivne Armenske apostolske cerkve zaradi obtožb o prisiljevanju državljanov k udeležbi na javnih zbiranjih. Aretacija je del širšega vladnega zatiranja kritikov premierja Nikola Pashinyana. Medtem ko se nadaljuje spor med armensko vlado in cerkvijo, so aretirali še enega visokega duhovnika, drugega pa obsodili na dve leti zapora.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je na Bližnjevzhodnem mirovnem vrhu v Šarm el-Šejku srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Egipčanski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je izjavil, da je Trump edini voditelj, ki lahko zagotovi mir na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Prabowo Subianto je prispel na mednarodno letališče Sharm El-Sheikh v Egiptu, da bi se udeležil vrha o miru v Sharm El Sheikhu. Podpredsednik indonezijskega parlamenta Eddy Soeparno je poudaril, da je Prabowova udeležba na vrhu pomembna za spodbujanje svetovnega miru.

Vladimir Putin je svoj 73. rojstni dan preživel delovno, sprejemal je telefonske klice tujih voditeljev. Narendra Modi mu je čestital in izrazil veselje ob prihajajočem vrhu v Indiji. Recep Tayyip Erdoğan se je s Putinom pogovarjal o dvostranskih odnosih ter regionalnih in globalnih vprašanjih. Kassym-Jomart Tokayev je prav tako opravil telefonski pogovor s Putinom.

Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Donald Trump je postavil Hamasu ultimat, v katerem jim daje tri do štiri dni časa, da se odzovejo na njegov načrt za prekinitev ognja v Gazi. Palestinska oblast je načrt sprejela previdno, medtem ko Hamas in Islamski džihad menita, da načrt favorizira Izrael. Mnogi prebivalci Gaze so izrazili mnenje, da je "karkoli bolje kot prelivanje krvi".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Kim Jong-un je obiskal novo proizvodno linijo raket, preden je z vlakom odpotoval v Peking na vojaško parado, poroča agencija Yonhap. Obisk proizvodnje raket je bil izveden v ključnem vojaško-industrijskem podjetju. Poročila kažejo na pospešeno proizvodnjo raket.

Armenski premier Nikol Pašinjan je zavrnil izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o armenskem genocidu. Netanjahujeve izjave so sprožile odzive tudi v Turčiji. Hkrati se v Izraelu krepijo protesti proti Netanjahuju zaradi spornega ravnanja in nezmožnosti dosega dogovora o izpustitvi talcev. Demonstranti zahtevajo njegovo odstopitev, medtem ko Economist ocenjuje, da je Netanjahuju najbolj pomembno lastno politično preživetje.

Armenski premier Nikol Pašinjan ni izključil možnosti izstopa Armenije iz Evrazijske gospodarske unije (EAEU). Izjavil je, da bo Armenija, ko bo napočil čas, izbirala med Evropsko unijo in EAEU. Poudaril je, da hkratno članstvo v obeh organizacijah ni mogoče, končna odločitev pa bo temeljila na volji ljudstva in trenutnih okoliščinah.

Armenski premier Nikol Pašinjan je napovedal, da bo sprožil postopek za odstavitev katolikosa vseh Armencev Garegina II. s položaja voditelja Armenske apostolske cerkve. Ta poteza sledi mesec dni molka in predhodnim grožnjam s strani Pašinjana.

Donald Trump je Vladimirju Putinu izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno Flex v Mukačevem, ki se je zgodil 21. avgusta. Trump je priznal, da je organizacija srečanja med Zelenskim in Putinom izjemno težavna, primerjal jo je z mešanjem olja in kisa.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.

Ruski namestnik premierja Aleksej Overčuk je izjavil, da bo Moskva podprla Armenijo, če bo ta ocenila, da je vzpostavitev projekta "TRIPP" (Trump Route for International Peace and Prosperity) potrebna. Armenija načrtuje vzpostavitev transportnega koridorja z Azerbajdžanom, znanega kot "Trumpova pot", in Rusija bo ta prizadevanja podprla, če bodo koristna za Armenijo. Poleg tega naj bi armenski premier Nikol Pašinjan kmalu obiskal Rusijo.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Armenija in Azerbajdžan sta podpisala pomemben sporazum, katerega cilj je končati desetletja trajajoč konflikt, ki je vključeval dve obsežni vojni in bi lahko odprl nove trgovinske priložnosti. Objavljeno je bilo celotno besedilo mirovne pogodbe, o kateri sta se državi dogovorili marca 2025. Pojavljajo pa se tudi vprašanja o tem, ali bi Moskva lahko negativno vplivala na mirovni dogovor.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Iranski predsednik je posvaril Armenijo pred ameriškim hegemonističnim načrtom, prikritim v projektu koridorja. Iranski zunanji minister se je po telefonu pogovarjal z armenskim kolegom o regionalni povezanosti in dvostranskem programu. Armenski premier je poudaril poseben status odnosov z Iranom in obljubil posvetovanje z Iranom o pomembnih odločitvah.

Donald Trump naj bi se 8. avgusta v Beli hiši srečal s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim in premierjem Armenije Nikolom Pašinjanom, saj naj bi bili državi blizu zgodovinskemu sporazumu.

Armenski premier Nikol Pašinjan se bo ta teden v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim. Srečanje naj bi okrepilo strateško partnerstvo med Armenijo in ZDA. Predsednik Trump naj bi poskušal končati konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom.

Ob obisku iranskega predsednika Masuda Pezeškiana v Armeniji so bili podpisani memorandumi o razumevanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. Pezeškian je izjavil, da mora 'upravljanje v regiji Kavkaza ostati kavkaško'. Kljub zagotovilom Armenije o nadzoru koridorja z Azerbajdžanom, iranski predsednik ni bil prepričan o vlogi ZDA v regiji Syunik.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Analitik Thomas de Waal iz Carnegie Endowmenta je za Meduza izjavil, da Rusija izgublja svoj vpliv na Južnem Kavkazu, kar naj bi se kazalo tudi v načrtih za strmoglavljenje armenskega premierja Pašinjana. Medtem je bil Mihail Gusman, namestnik generalnega direktorja TASS, odpuščen, kar nakazuje morebitne notranje napetosti ali spremembe v ruskih medijskih krogih.

Več kot 60 posameznikov, ki so bili ranjeni ali so utrpeli škodo zaradi armenskih provokacij, je pričalo na sodišču o vojnih zločinih, vključno s pripravo in vodenjem agresorske vojne ter zločini proti miru in človeštvu. V Armeniji se razmere zaostrujejo, saj naj bi premier Pašinjan načrtoval napad na cerkev, kar naj bi izkoristila opozicija za povračilo. Napetosti se povečujejo v luči pogajanj o mirovni pogodbi z Azerbajdžanom.

Rusija je izrazila spoštovanje do odločitve Azerbajdžana in Armenije, da začneta neposredne pogovore brez posredovanja Moskve. Hkrati pa Rusija izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja trgovine z Armenijo in si prizadeva za normalizacijo razmer. Armenija pod vodstvom premierja Nikol Pašinjana naj sicer ne bi načrtovala izstopa iz Evroazijske ekonomske unije (EAEU), ki jo vodi Rusija, kljub njenim prizadevanjem za članstvo v EU.

Poleg Azerbajdžana je sožalje ob letalski nesreči v Amurski regiji izrazil tudi armenski premier Nikol Pashinyan, ki je sožalno pismo poslal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.

Libanonski strokovnjak za Bližnji vzhod in Kavkaz, Jusef Derderjan, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti Armenije pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana. Po njegovem mnenju Pašinjan izvaja fašistično politiko, ki bi lahko ogrozila samo obstoj države. Derderjan je poudaril, da je Pašinjan na oblast prišel preko "obarvane revolucije".

Mednarodni arbitražni organ naj bi armenski vladi odredil, naj preneha izvajati sporno zakonodajo, ki ji omogoča zaseg armenskega nacionalnega elektrodistribucijskega podjetja. Podjetje je v lasti zaprtega milijarderja Samvela Karapetjana, ki je v sporu s premierjem Nikolom Pašinjanom.